
Evropska pravljica je končana. Fiorentina, dvakratni finalist UEFA Evropske konferenčne lige, je upravičila status favorita, a so jo grofje namučili bolj, kot je to pričakovala svetovna nogometna javnost in kot je to nenazadnje pričakovala Fiorentina sama. Slovenci smo lahko ponosni na dosežek zasedbe iz knežjega mesta, kjer pa že razmišljajo, kako bi ga ponovili v naslednji sezoni. Kot vedno v Evropo peljejo prva tri prvenstvena mesta; če se je na vrhu trdno ugnezdila Olimpija, sta drugo in tretje povsem odprti. Celje se jima je v zadnjem času močno približalo, vendar bodo želeli aktualni prvaki v ogenj položiti še kakšno železo – in prav to je tisto, kar jih bo gnalo v četrtek.
Vsaj še tokrat bo zgodovina na njihovi strani. Celje se je do finala pokalnega tekmovanja namreč prebilo kar osemkrat, a je zgodba le enkrat dobila srečen konec, in sicer v sezoni 2004/05. Ta je prinesla kar nekaj pomembnih sprememb: poleg tega, da se je tekmovanja udeležilo dvajset klubov, je o prvaku odločala ena tekma, ne dve. Novi format je Štajercem, ki so bili v finalu z 1:0 boljši od Gorice, očitno ustrezal, zato pa se jim je pokalna lovorika v naslednjih dveh desetletjih vztrajno izmikala. Posebej slabo so se odrezali lani, ko jih je že takoj na začetku izločila Nafta (tedaj še drugoligaš). Po rednem delu, ki se je začel z vodstvom Celja in končal z lendavskim izenačenjem, so enajstmetrovke bolje izvajali Prekmurci.
Iz spodrsljaja svojega predhodnika se je Albert Riera očitno marsikaj naučil. Dravinjo in Hodoš so Celjani vzeli še kako resno – o tem jasno in glasno pričata končna izida (3:0 oz. 8:0). Če uvodoma niso ničesar prepustili naključju, je bila zmaga nad Taborom manj prepričljiva. Celje je sicer dvakrat vodilo z dvema goloma prednosti, a so Sežančani z znižanjem zaostanka v 82. minuti poskrbeli za vročo končnico. Največji uspeh dosedanjega dela tekmovanja so grofje zabeležili v četrtfinalu. Ljudski vrt je 2. aprila gostil štajerski derbi; finale pred finalom (to oznako lahko pripnemo tudi tokratni tekmi) je v korist gostov razmeroma pozno odločil Logan Delaurier-Chaubet.
Prav Francoz, ki ga je Riera pripeljal s seboj iz Bordeauxa, bo v četrtek eno najnevarnejših celjskih orožij. Krasijo ga izredne tehnične sposobnosti, natančen strel in podaja, s katero utegne najti prebujenega Aljošo Matka. Belokranjec je, kot vse kaže, naposled ujel formo iz lanske sezone. Potem ko je na začetku meseca svoji ekipi lastnoročno pristreljal tri točke na tekmi z Bravom, se je prejšnji teden veselil še v Firencah. Jasno je torej, da imajo Celjani tudi brez nesrečnega Armandasa Kučysa, ki bo zaradi poškodbe na stranskem tiru vsaj do konca koledarskega leta, dovolj napadalnih adutov, da pošteno zagrenijo življenje Olimpiji.
Tekst: NZS/VBi
Foto: m24.si