Branilci pokalnega naslova so že v krstni tekmi nove sezone doživeli hladen tuš. Majhen Zavrč, ki leži le streljaj od meje s Hrvaško in mu je najbližje večje mesto Ptuj, je presenetil prvoligaša, ki ima klubsko vitrino že dobra polno različnih lovorik. Drugo presenečenje so Ljubljančani, ki so po porazu z Muro zatrjevali, da se ekipa po eni tekmi še ne obsoja, pa so doživeli še drugi poraz v tednu dni. Bodo to sezono za vrh konkurirali nižjeligaši?
Ravno to je čar pokalnega tekmovanja. Ta nepredvidljivost in odprte možnosti za vse, po drugi strani pa breme tega, da se je potrebno izkazati zgolj v 90 minutah (v nadaljevanju imajo ekipe na voljo dvakrat toliko časa) in takrat se igra za biti ali ne biti.
Slednje so sinoči izkusili Domžalčani pa Olimpija in Nafta, sicer predstavniki najmočnejše domače nogometne lige, ki so ali pa se še ponašajo z lovorikami, o katerih majhni klubi z obronkov samo sanjajo. Zavrč na primer, je pred leti drugo ligo zamenjal za nižji rang, saj se v občini z manj kot 1500 prebivalci težko najde dovolj fantov, ki bi bili po vrhu vsega še talentirani za nogomet, da zapolnijo vsa igralna mesta.
Čeprav velja izpostaviti, da so bili aktualni pokalni prvaki močno zdesetkani, pa vseeno skoraj da ne gre verjeti dejstvu, da jih je majhen klub s 3. slovenske lige lahko ujel na disciplinirano in predvsem učinkovito igro, kjer je izkoristil vse priložnosti, ki si jih je ustvaril. Zmage zagotovo niso pričakovali, je bil pa zato v Zavrču včeraj pravi praznik.
Dvakratni finalisti in lanskoletni zmagovalci velikega finala v Stožicah so se tako razočarani vrnili domov. »To je sramota za klub in zame kot trenerja,« je bil po tekmi razumljivo razburjen Darko Birjukov. »Vsem navijačem in podpornikom se globoko opravičujem za izid. Prvič se mi je zgodil tako hud poraz. Upam, da bomo iz tega znali izvleči nauk. Če bomo iz zgodbe znali izvleči najboljše, smo na pravi poti.«
Glasnejši alarm pa bi se moral oglasiti v taboru zeleno-belih, ki so znova izpadli pred zaključnimi boji. Če so jih lani 'uničili' kasnejši prvaki, so bili tokrat usodni Koprčani. Urok Bonifike, ki ga Ljubljančani nikakor ne znajo pretrgati, je bil usoden zanje. Morda najtežji nasprotnik od vseh, ob zavedanju, da od osamosvojitve naprej na tem stadionu še niso okusili zmage, je pomenil dodaten pritisk, ki ga niso zdržali. Po tekmi z Muro so sicer s pokončno držo ponavljali, da ena tekma še ni naredila te ekipe, prav tako je ena sama ne more uničiti. A po dobri predstavi na evropskem prizorišču v preteklih mesecih bodeta v oči poraza, ki se ne bi smela zgoditi.
Nafta, ki to sezono hodi povsem po robu prvoligaške razpredelnice, prav tako ni našla orožja za Šenčur, ki bo v nadaljevanju tekmovanja v druščini boljših. Goričani so se izvlekli v Tolminu, medtem, ko so bili najbolj suvereni Velenjčani. Na stadionu v Šentjurju je padlo kar 10 zadetkov. Odlično pa se je v novo okolje adaptiral Leon Črnčič, ki je začel strelski pohod gostov.
Zadovoljni so tudi v Interblocku, kjer je to sezono zapihal svež veter. Okostje ekipe se je razkropilo po ostalih prvoligaških klubih, vseeno pa je trener Tomaž Petrovič iz svojih varovancev uspel potegniti najboljše. "Mislim, da je uvrstitev v četrtfinale Hervis pokala Slovenije za tako mlado ekipo velik uspeh, ki si ga fantje zaslužijo."
Tudi sicer je bil drugi krog tekmovanja rekorden (ali pa vsaj med boljšimi v 21-letni zgodovini), saj je padlo kar 29 golov, kar je po eni strani sicer razumljivo, saj se v tej fazi tekmovanja srečajo različnokategorniki, pa vendar so nekateri povsem podlegli temu, da se na tekmovanje morda niso povsem pripravili. Dovolj je že podcenjevanje nasprotnika, ki ti v veliki želji po dokazovanju lahko odčita lekcijo.
Tekst: Andreja Potočnik
Foto: Lado Vavpetič/nkdomzale.si