Še dober dan nas loči do finala pokala deklet, zasedbi Teleing Pomurja in Rudar Škale bosta nocoj opravila že zadnja treninga, igralke pa dobile še nove detajlne napotke za jutrišnji finalni obračun v Kopru. Po napovedih obeh trenerjev smo se to pot pogovarjali že z igralkama - Tjašo Tibaut in Tino Marolt.
Poraz je zbistril glave
»Na zadnjih tekmah igramo dobro,« pravi reprezentantka v vrstah Pomurja Teleing Tjaša Tibaut, sicer tudi vestna študentka in magistra biotehnologije. V tej sezoni sta se ekipi pomerili dvakrat, oboji so slavili na domačih tleh (5:1 in 2:1), zadnji poraz v Velenju je, tako Tjaša, blagodejno deloval na ekipo. »Naredile smo preveč napak. Poraz nam je zbistril glave, treniramo boljše, več od sebe dajemo tudi na tekmah.«
Tjaša tekmice spoštuje, opozarja pa na njihovo željo in motiviranost in doda: »Če ne bomo prave, nas lahko tudi presenetijo. Precej bodo nevarne iz hitrih protinapadov, ki jih moramo preprosto ustaviti.«
Izkušnje prednost Pomurk
»Da le ne bomo dobivale poceni zadetkov. Mi moramo biti zbrane do konca in zadeti tisto, kar se nam ponudi,« še opozarja Tibautova, ki pričakuje, da bo finale zanimiv in gledljiv. Prednost Pomurk vidi v izkušnjah, ki jih v ekipi trenerja Bojana Jančarja ne manjka.
»Dlje časa smo skupaj, tudi nekaj naslovov smo že osvojile, zato pričakujem, da dodamo jutri še enega,« pove Tjaša, ki je prepričana, da motivacija ne bo sporna. Na tribuni v Kopru pričakuje tudi nekaj zvestih navijačev, četudi je dolga pot Beltincev do Kopra.
Desno koleno boli
»Malce gre na boljše,« nam uvodoma razkrije kapetanka Velenjčank 18-letna Tina Marolt, ki že dve leti nosi kapetanski trak. »Nekaj me je zapeklo v desnem kolenu na tekmi selekcij U17. Opravili smo pregled, sedaj za mane skrbi fizioterapevtska služba. Upam, da me zakrpajo do jutri,« doda Tina, ki je pri 16-ih že postala kapetanka. Prizna, da je bila to takrat in še danes velika odgovornost, s katero pa se je odločno spoprijela, v pomoč pa ji je (bil) tudi trener Dušan Uršnik.
Brez bele zastave
Slednji ima v teh dneh velik glavobol ob pogledu na zdravstveno stanje, Tina pa upa, da bo jutri lahko pomagala. »Res se nas drži smola. Kar štiri igralke prve ekipe so huje poškodovane. Trenerju ni lahko.« Četudi zdesetkane pa ekipa iz Šaleške doline odhaja na Obalo brez bele zastave. Tina na glas pove, da se nikoli ne predajo, v Kopru pa obljublja ogorčen boj za vsako ped zelenice. Svoje bo dodala še taktika. »To bo pripravil na trener,« še izvemo od kapetanke.
Psihološka prednost
Pohvali tudi ekipo, ki diha kot eden. Poškodbe in težave so jih dodatno povezale, nervoze in napetosti ni. »Smo ena velika homogena celota, veliko se družimo tudi zunaj terena. Če smo že fizično zdesetkane, pa bo zagotovo do izraza prišla naša psihološka trdnost. Tu smo zelo močne!«
Tina na glas pove, da se Pomurja ne bojijo. Še več, meni, da bi morale imeti razloge za strah in skrb tekmice: »Nimamo kaj izgubiti, lahko pa presenetimo. To, kar delamo, pa nam je v veselje in v nogometu uživamo.«
Tekst: D.P.
Foto: D.P./Nzs.si