Se še spomnite 21-letnega napadalca nogometne šole Nova Gorica? Čudežni deček z neverjetnim občutkom za doseganje zadetkov je po jesenski poškodbi levega kolena znova nared. Kot pravi sam, boljši, kot kadarkoli prej.

Najboljši strelec minule prvoligaške sezone, kjer je v 32 nastopih kar 17-krat zatresel nasprotnikovo mrežo, je po 13. krogu Prve lige znova pripravljen na boj z vratarji. Zgodbo o neverjetnem talentu je (začasno) prekinila poškodba stranske in sprednje križne vezi levega kolena, ki jo je nogometaš staknil na oktobrskem derbiju v Kopru. In čeprav so si bili zdravniki enotni, da to za napadalca pomeni tja do devet mesecev počitka, je Etien z okrevanjem, trdno voljo, delavnostjo in vztrajno vadbo ob prenašanju bolečin prehitel vse napovedi. Tudi tiste, najbolj optimistične.

Član HIT Gorice že trenira z moštvom, zadnji aprilski vikend pa se je po devetnajstih krogih znova znašel na trenerjevem spisku igralcev. Tokrat še ni zaigral. »Lepo je videti, da sem zopet s soigralci, del ekipe. Občutek je fenomenalen. Uživam na igrišču in to je najbolj pomembno.« Po vseh teh mesecih garanja je lepo sesti na klop in tekmo spremljati z roba igrišča, namesto s tribune, prikimava nogometaš izbrane vrste do 21 let.

Najhujši je bil prvi šok, kasneje, ko so se kopičile slabe novice, pa je športnika precej potolklo. »Nihče si ne želi poškodb,« se spominja prvih trenutkov po neljubem dogodku. »Mislim, da sem se dokaj hitro sprijaznil z nastalo situacijo in se maksimalno posvetil rehabilitaciji,« priznava. Vrnitev na zelenice je bila tista, ki je nogometaša držala pokonci. »Bolj je bolelo spoznanje, da sem se poškodoval in da nekaj časa ne bom mogel igrati, kot pa sama bolečina.«

Čas, ko je bil izven igrišč, je izkoristil kar se da najbolje in rezultat je viden. »Fizično sem odlično pripravljen, bolj kot marsikateri prvoligaš,« v šali najde pozitivno noto celotne zgodbe. »Sem še bolj motiviran, kot pred poškodbo, želim biti boljši. Najbolj pomembno pa je, da sem znova zdrav in pripravljen na nove izzive,« skromno doda. O številu golov tokrat ni bilo besede, a zagotovo bo Novogoričan belil lase še marsikateremu čuvaju mreže.

In kako je potekala sama rehabilitacija? »Drugi dan po poškodbi me je operiral dr. Ambrožič, nato sem v Valdoltri ostal še kakšen teden,« se prvih korakov na poti do sanacije nastale škode spominja danes. Sledila je selitev v toplice in delo s Khalidom Nasifom, nato pa vadba pod strogim nadzorom Dušana Mesesnela, kjer tudi po povratku na zelenice vadi dvakrat tedensko.

Urnik se je napadalcu dodobra spremenil, najbolj razveseljivo pa je to, da talentirani nogometaš že več kot mesec dni trenira s soigralci. »Telesno sem dobro pripravljen. Koleno je super, upam, da bo tako tudi ostalo,« poln optimizma zgodbo zaključi Velikonja, ki je zadnje pol leta opravljal kar dve 'službi'. Dopoldneve je posvečal krepitvi moči in vzdržljivosti, tako smo ga lahko našli v fitnesu ali na atletski stezi, ki pa jo je po kosilu zamenjala dnevna doza terapije. Glavni motiv mladega športnika je vrnitev na travnate površine v kar se da optimalnem času in to še boljši, kot je zapustil svojo najljubšo igro. Naj se boj za okroglo usnje začne!

Tekst: Andreja Potočnik
Foto: Vid Ponikvar

{{ChunkLikeIt}}