Prvoligaško dogajanje v Sloveniji zanimivo zgodovino. Klubi so krstno sezono slovenskega prvenstva pričeli pred četrt stoletja, 18. avgusta 1991, ko se je v boj za zgodovinski prvi naslov državnega prvaka podalo kar 21 klubov.
Neobičajno število klubov je bila tudi posledica osamosvojitve in odcepitve države. Štirinajsterici klubov, ki so sezono poprej nastopali v takratnem republiškem tekmovanju, so se pridružili še Olimpija, ki je igrala v takratni prvi ligi, ter Izola, Maribor in Koper, ki so bili člani tretjega razreda jugoslovanskega nogometa. Nogometaši Beltincev in Zagorja so si nastop v krstni sezoni državnega prvenstva priigrali z zmagama v t.i. slovenski conski ligi, Ajdovci pa so napredovali po zmagi v dodatnih kvalifikacijah z Dravinjo.
Prvi naslov državnega prvaka je romal v roke nogometašev Olimpije, ki so krstno sezono sklenili pred Mariborom in Izolo, od prvoligaške druščine pa se je poslovila kar peterica klubov, saj je nogometna zveza število sodelujočih znižala na 18. Primorje, Rudar Trbovlje, Domžale, Medvode in Dekani so mesto prepustili prvakoma 2. SNL, mariborskemu Železničarju in novomeškemu Elanu. Olimpija je obranila naslov prvaka, tudi po sezoni 1992/93 pa se je klubov zožilo na 16, pri čemer je ostalo dve leti. Tudi leta 1994 in 1995 so se tretjega in četrtega naslova državnih prvakov veselili v taboru Olimpije, ki pa je v sezoni 1995/96, ko je ligo sestavljajo zgolj deset klubov, žezlo najboljšega kluba na Slovenskem predala Gorici, ki zgolj pet od skupno 36 krogov ni preživela na vrhu ligaške lestvice.
Goričani za razliko od Ljubljančanov niso ponovili uspeha, saj so se leta 1997 prvega naslova veselili v mariborskem taboru. Sezona 1996/97 še danes velja za najbolje obiskano, saj si je prvoligaške dvoboje v povprečju ogledalo 1.693 gledalcev, v omenjeni sezoni pa je padel tudi rekord obiska. V zadnjem krogu sezone se je v Ljudskem vrtu, kjer so gostovali Beltinci, zbralo 14.000 gledalcev, dosežek pa je bil izenačen 19 let kasneje, v derbiju Olimpije in Maribora. Leta 1997 se je pričela era Maribora, ki je trajala kar sedem sezon, v vmesnem času pa so se zgodile tudi reforme prvoligaške tekmovanja, saj je po treh sezonah z desetimi klubi v sezoni 1998/99 v prvoligaški eliti znova nastopala dvanajsterica.
Pri tem je ostalo vse do prelomne sezone 2005/06, ko se je število sodelujočih znova znižalo na deset klubov, pri tem pa je ostalo vse do danes. Še pred tem pa se je zaključila tudi serija Mariborčanov. Sezona 2003/04, ki se je zaključila s skupinama za prvaka in obstanek, je bila ena najbolj razburljivih, saj je o naslovu prvaka odločal zadnji, 32. krog, v boju za naslov prvaka pa so bili kar trije klubi. Maribor je s porazom v Murski Soboti zapravil vodilno pozicijo, kar je izkoristila Gorica in si z zmago proti Kopru zagotovila še drugi naslov prvaka, Olimpija pa se je povzpela na drugo mesto. Goričani, ki ob Mariboru in Celju nikoli niso zapustili prvoligaške druščine, so bili najboljši tudi leto zatem, ko so se od 1. SNL poslovili Olimpija, Mura in Ljubljana.
Po še tretjem zaporednem naslovu so nogometaši Gorice sezono 2006/07 sklenili na drugem mestu, za Domžalčani, ki so se s 17 točkami prednosti veselili prvega naslova v zgodovini kluba. Rumena zasedba je bila najboljša v državi tudi leto zatem, v sezoni 2008/09 pa so se na tron slovenskega nogometa znova zavihteli Mariborčani. Za razliko od devetdesetih Štajerci niso sestavili niza, saj so leta 2010 za zdaj edini naslov državnega prvaka slavili Koprčani. Kanarčkom za razliko od četverice predhodnikov ni uspelo obraniti dosežka, saj so se po sezoni premora na vrh prvoligaške razpredelnice znova zavihteli vijoličasti.
Mariborčani so med leti 2011 in 2015 nanizali pet zaporednih naslov, štirikrat igrali tudi v skupinskem delu evropskih tekmovanj, v minuli sezoni 2015/16 pa so štajersko vladavino in pohod na že 14. naslov državnega prvaka prekinili nogometaši ljubljanske Olimpije, ki je postala še šesti klub v zgodovini slovenskega prvenstva z naslov državnega prvaka. Ljubljančani so se v sezoni 2017/18 veselili dvojne krone, vmes so bili znova uspešni Mariborčani, ki jim je v sezoni 2018/19 pripadla že 15. krona najboljše ekipe na sončni strani Alp.
V sezoni 2019/20, ki jo je za nekaj časa prekinila epidemija koronavirusa, so prvi naslov državnih prvakov slavili v Celju in z lovoriko obeležili stoletnico nogometnega delovanja v knežjem mestu. Trideseta izdaja slovenskega prvenstva je dala še osmega prvaka, po dramatičnem zaključku prvenstva so lovoriko dvignili v taboru Nogometne šole Mura.
Po treh letih premora so se v sezoni 2021/22 vnovič veselili v mestu ob Dravi. Nogometaši Maribora so 16. naslov državnega prvaka potrdili z zmago v zadnjem krogu prvenstva, na zelenici prejšnjega prvaka, v soboški Fazaneriji. Leta 2023 so dvojno krono proslavljali v prestolnici, nogometaši Olimpije so ob pokalnem osvojili tudi naslov državnih prvakov.
Maribor (16) - 1996/97, 1997/98, 1998/99, 1999/00, 2000/01, 2001/02, 2002/03, 2008/09, 2010/11, 2011/12, 2012/13, 2013/14, 2014/15, 2016/17, 2018/19, 2021/22
Gorica (4) - 1995/96, 2003/04, 2004/2005, 2005/06
Olimpija (4) - 1991/92, 1992/93, 1993/94, 1994/95
Olimpija Ljubljana (3) - 2015/16, 2017/18, 2022/23
Domžale (2) - 2006/07, 2007/08
Koper (1) - 2009/10
Celje (1) - 2019/20
Mura (1) - 2020/21
